Python Challenge

V soboto sem slučajno naletel na pythonchallenge.com. Kljub “retro” dizajnu strani (a je to sploh dizajn?), ki bi marsikoga odvrnil nadaljnjega brskanja po njej, sem ugotovil, da gre za zanimivo igro. Čeprav naslov sugerira, da je potrebno poznavanje Pythona, pa se da menda večino stopenj rešiti na veliko načinov in z zelo različnimi orodji. Zakaj menda? Ker sem sam prišel le do 6 stopnje (vseh je 33) in obstal na njej kar nekaj časa, brez idej kako naprej. Verjetno bi lahko rešitev pogooglav, vendar bi jo rad rešil sam. Zaenkrat sem odložil igranje za nedoločen čas, saj me čaka še veliko nedokončanega dela na faxu.

Če se komu uspe prebit čez 6 stopnjo mi lahko pusti namig med komentarji. Pa naj ne bo preveč očiten.

Obletnica mytix.wordpress.com!

Pred skoraj natanko letom dni, sem postavil ta blogec in napisal nanj par neumnosti. In da ne bo to samo opomnik, sem malo razmišljal, kaj se je v tem letu spremenilo? Vem, da se take spiske navadno piše konec leta, ampak upam, da bom takrat na kakšni perspektivni žurki, ne pa doma visel na netu.

• Nisem več bruc Sem uspešno zaključil vse izpite s prvega letnika FRI.
• Precej dobro sem se udomačil v Ljubljani, na Zemljemerski 15.
• Saj sem celo poletje preživel v Ljubljani, kjer sem delal na NEO. (btw nujno iščemo programerje (Python, C, Lisp))
• Spreobrnil sem se:) Prvi post na tem blogu je bil napisan na PCju (Windowsih po domače). Zdaj pa imam že 9 mesecev v vlogi osebnega kalkulatorja malega MacBooka. Nad Mac OS X sem več kot navdušen. Žal še nisem imel časa sprobat Leoparda.
• V stanovanje sem dobil nove cimre, ki so precej živahni Z njimi pa tudi celo videoteko filmov. Škoda ker nimam časa pregledat vseh.

Cilji za naprej so seveda še bolj ambiciozni

Izkušnje s Pythonom

Kljub temu, da sem že zaključil s prvim letnikom študija, sem bolj zaposlen kot med študijskim letom.

Za neo porabljam vedno več časa. Trudimo se, da boste z veseljem uporabljali _(ne smem še izdat imena ). Vedno več je pomembnih odločitev. Na srečo jih ni potrebno sprejemat meni. Pa vendar je čutit nek pritisk, ki ga pred mesecem ali dveh še ni bilo. Ravno se prebijamo čez večji rewrite nekaterih ključnih delov sistema. Kar pomeni, da veliko reči, ki so že delovale, ne delujejo več. Kar posledično pomeni, da smo vsi bolj nestrpni, ker moramo vse ponovno spisat. Ampak to je normalen proces v izdelavi softwera. Celo priporočljiv. Python je pa sploh zelo primeren za tak pristop, ker lahko vse takoj preizkusiš in je rewrite veliko manj boleč kot na primer v Javi (C# in podobne alternative imajo enake težave). Tudi za to ga uporabljamo.

Python je eden najbolj berljivih in intuitivnih jezikov. Pravzaprav se z njim razvadiš in imaš potem hude probleme, ko ti na faksu dajo nalogo, ki bi jo v Pythonu rešil v nekaj minutah (kljub temu da sem še daleč od izkušenega Python programerja), ampak moraš problem rešit v Javi in porabiš za to 1 uro iskanja po dokumentaciji.

Tudi razumevanje “stare” kode je veliko lažje, kot v jezikih, kjer se, preprosto povedano, na vseh mogočih in nemogočih mestih pojavljajo razni znakci (*,&,{,}) in je koda brez strukture (recimo vse v eni vrstici ).

Žal pa Python nima še alternative .NETu in WPF na področju pisanja desktop aplikacij. wxPython, TkInter so sicer ok za manjše aplikacije, je pa težava če nočeš uporabljat osnovnih gradnikov ali kombinacij le teh. Ne da se delat vseh fancy Windows Vista ali Mac OS X stil animacij. Priznam, da se nisem veliko ukvarjal s tem v Pythonu, vem pa, da se da v .NET naredit zanimiv in popolnoma prilagojen UI zelo hitro.

Zakaj pa to rabim? Zaradi ene zanimive ideje kolega, ki jo bova čez čas poskušal uresničit. Bilo bi fino, če bi lahko kar Python uporabil. Morda pa bo IronPyton rešil ta problem.

Najbolj obdavčeni smo Slovenci

Očitno že nekaj mesecev znano dejstvo, ki me sploh ne preseneča. Po Forbes je Slovenija najbolj obdavčena država na svetu.

Čudi me, zakaj sploh Slovenski podjetniki vztrajajo v Sloveniji. Sicer po zadnji davčni reformi verjetno ne bomo več zmagovalci na tej elitni lestvici, ampak še vedno občutno previsoko.

Česa se ljudje bojijo pri uvedbi enotne davčne stopnje (in podobnih reformah)? Nižjih davkov? Več delovnih mest?

Via Okular.

Predsedniške volitve 07

Po neprespani noči, zaradi nerazložljivih bolečin v trebuhu in po utrujajočem izpitu (PSS), res nisem imel volje počet kaj bolj uporabnega. (Sem pa pomagal na tetini trgatvi. Za zelo kratek čas)

Ker ne poznam kandidatov za predsedniške volitve letos, sem rešil anketo na finance, da sploh vidim, če se s kom posebej ujemam. Rezultati žal kažejo, da bom letos oddal prazen glas:

1. Matej Sedmak – Peacehiker [54,05%]
2. Mitja Gaspari [51,35%]
3. Marjan Beranič [51,35%]
4. Zmago Jelinčič Plemeniti [45,95%]
5. Danilo Türk [45,95%]
6. Artur Štern [40,54%]
7. Jože Andrejaš [40,54%]
8. Lojze Peterle [40,54%]
9. Elena Pečarič [35,14%]
10. Pavel Premrl [35,14%]
11. Monika Piberl [32,43%]
12. Darko Kranjc [29,73%]

Ker je funkcija predsednika zgolj reprezentativna, me to niti ne skrbi. Me pa skrbi, kaj bo naslednje leto na parlamentarnih volitvah. Se bojim, da bo bojo rezultati moje podobnosti s strankami tudi porazni in da spet ne bom imel koga volit. Pa tako zelo, sem si želel volilne pravice dve leti nazaj, ko sem postal polnoleten.

EDIT: Sem pravkar dobil rezultate izpita. Sem opravil. Samo še ustni izpit me čaka v ponedeljek. Sem zadovoljen, da mi ne gre ravno vse narobe danes.

Napumpana

Nepričakovano sem si ogledal Knocked Up. V kinu. Kar se je izkazalo za odlično izbiro (vsaj če je alternativa “sam pred 13.3″ laptopom”).

Zgodba teče okrog 23 letnika Bena, ki poskuša cele dneve samo uživati. Mi bi rekli tipično študentsko življenje, polno alkohola, trave, brez vseh odgovornosti. Ima pa z življenjem nekaj težav. Denar in, ker je bolj debelušne sorte, ima težave tudi z ženskami. Povsem drugačno življenje pa živi Alison. Dela kot pomočnica na lokalni televiziji, kjer ji ponudijo napredovanje pred kamere. Vsa navdušena, skupaj s sestro, se odpravi v disko, da proslavita uspeh. Tukaj se srečata z Benom in oba malo omamljena končata v Alisonovi postelji. Brez zaščite. Iz napisanega lahko sklepate kaj se zgodi. Nato spremljamo Alison, Bena in vse njune sorodnike in prijatelje, ki so iz popolnoma drugačnih slojev družbe, kako se spopadajo z nosečnostjo. Pri tem se seveda zgodi en kup hecnih situacij, kar smo v Koloseju še ojačali (presenetljivo je bila dvorana polna). Izpostavi tudi dosti problemov s katerimi se verjetno poročeni ljudje soočajo vsak dan.

Vse skupaj je izpadlo kot en zelo v redu film. Podobno je ugotovilo tudi 29.000 ljudi, ki je filmu podelilo oceno 8.1.